Kreditna plačila
Direktne obremenitve
Kartice
Gotovina
e- in m- plačila
 

Kreditna plačila SEPA

Kaj je univerzalni plačilni nalog?
Univerzalni plačilni nalog (UPN) bo nadomestil obstoječe papirne obrazce posebno položnico (PP02), plačilni nalog (BN02) in nalog za regulirano čezmejno plačilo (RP01). 

Kdaj se bo UPN začel uporabljati? 
UPN se uporablja od 1.11. 2010 dalje.

Kakšna sprememba je UPN za uporabnika?
Uporabnik bo namesto obstoječih različnih obrazcev (PP02, BN02) za plačilo svojih obveznosti v bodoče prejel UPN. Prednost obrazca UPN je možnost uporabe tako za domača, kot za čezmejna plačila. 

Za kakšen namen se UPN uporablja?
UPN se uporablja za negotovinska plačila, gotovinska plačila ter polog gotovine in dvig gotovine. 

Kje je obrazec UPN na voljo?
Prazen obrazec UPN v papirni obliki je na voljo v papirnicah, knjigarnah in na bančnih okencih. Obrazec je na voljo tudi v ponudbi elektronskih bank posamezne banke. 

Kdaj preneha veljavnost obstoječih obrazcev?
Obstoječi obrazci BN02, PP02 in RP01 se ukinjajo z 31.12.2011, prav tako pa morajo biti vsi predizpolnjeni plačilni obrazci (nalogi) z rokom plačila v letu 2012 izdani že na obrazcu UPN.
 

Ali obrazec UPN podpira uporabo črtne kode?
Obrazec UPN predvideva uporabo črtne kode izdajatelja na talonu (v skladu s Tehničnim standardom obrazca UPN – www.zbs-giz.si).

Kaj je Izjava o izdajanju obrazca univerzalni plačilni nalog z izpolnjeno OCR vrstico?
Izjavo podpiše izdajatelj UPN z vrstico OCR pri svoji banki. S podpisom izjave izdajatelj UPN potrjuje, da bo na podlagi podatka v polju OCR identificiral dolžnika oziroma osebo, s katero je sklenil dogovor. V interesu bank in tudi prejemnikov plačil je, da se plačilni promet odvija tekoče in brez nepotrebnega ročnega zajema podatkov, ki niso nujni za izvršitev plačilne transakcije. S podpisano izjavo je izvajalcem plačilnega prometa omogočeno, da gotovinske transakcije izvršujejo hitro in natančno, pri tem pa dodatno ne obremenjujejo plačnika (tistega, ki plačuje). Če prejemnik plačila ne bo podpisal izjave, obstaja možnost zastojev pri izvrševanju plačilnih transakcij na okencih izvajalcev plačilnih storitev. Posledično je slabša tudi kakovost podatkov, ki so potrebne prejemniku plačila za knjigovodske evidence in omogočajo računalniško zapiranje odprtih postavk po dolžnikih pri prejemniku plačila. 

Ali je BIC prejemnika obvezen podatek?
Za plačilne transakcije znotraj države navedba oznake banke prejemnika plačila (Bank Indentifier Code - BIC) ni obvezen podatek, saj ga slovenske banke pridobijo oziroma generirajo na osnovi IBAN računa prejemnika plačila. Je pa navedba BIC banke prejemnika plačila obvezen podatek za pravilno usmeritev čezmejnega plačila do prejemnika z računom pri banki v območju SEPA oziroma izven Slovenije. Z navedbo BIC banke prejemnika se plačnik izogne dodatnim stroškom vezanim na plačilno transakcijo. 

Ali prejemniki plačila v primeru reklamacij podjetja lahko dobijo kopijo (image) plačila?
Nekateri, ne pa vsi ponudniki plačilnih storitev opravljajo optični zajem podatkov s plačilnih nalogov, (t.i. "image processing"). Menimo, da ni nobenih zadržkov, da tisti ponudniki, ki zajemajo podatke na tak način, nudijo tudi to možnost v primeru poizvedbe ali reklamacije. 

Kaj bo s plačevanjem prilivne provizije pri UPN?  Namesto enega nakazila lahko pride dnevno do 10.000 nakazil.
Banke in stranke urejajo opravljanje plačilnih storitev s pogodbo o opravljanju plačilnih storitev, s splošnimi pogoji in skladno z bilateralnimi dogovori. Vsaka banka samostojno ureja področje obračuna storitev, skladno s svojo poslovno politiko, zakonskimi in pogodbeno dogovorjenimi okviri in interesi ter obsegom poslovnega sodelovanja posamezne stranke v banki.

Kakšne so spremembe na področju uporabe sklicev (referenc)?
V Sloveniji se od 1.11.2010 poleg domače lahko uporablja še evropska referenca. V skladu z novimi Pravili za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev (www.zbs-giz.si) je potrebno pred zapisom slovenske reference dodati predpono SI, evropska referenca s predpono RF pa prične veljati s temi Pravili.

Kakšne so prednosti UPN za izdajatelja?
Prednosti uporabe UPN za izdajatelja so naslednje:

• le en obrazec namesto obstoječih obrazcev (BN02,PP02)

• en standard za izdajo UPN (namesto dveh)

• enotno procesiranje plačilnih transakcij (danes ločeno za BN02 in PP02),

• vplačana in izvršena plačila bodo še isti dan odobrena na računu prejemnika (danes so vplačila s PP02 na računu odobrena naslednji delovni dan),

• opustitev vzdrževanja dveh ali več zalednih sistemov pri izdajateljih,

• za izdajatelje UPN z OCR vrstico ne bo več vključevanja v Zbirni center pri Bankart d.o.o.,

• s podpisom Izjave 1781/2006 si bo izdajatelj zagotovil kontinuiteto obstoječega načina plačevanja.

Kakšna sprememba je UPN za tiskarja?
Tiskarji morajo tisk obrazca UPN prilagoditi zahtevam Tehničnega standarda obrazca UPN. (www.zbs-giz.si) 

Ali se referenca RF lahko uporablja tudi v Sloveniji?
Da.

Ali je UPN na voljo v elektronskih bankah?
Da, vsaka posamezna banka bo implementirala UPN v svoje elektronske banke v skladu s svojo poslovno politiko. 

Ali ste razmišljali o programu za izpis podatkov na obrazcu UPN?
Da. Na portalu http://www.sepa.si/SloPrenova/UPN/ProgramIzpisUPN.htm in na spletnih straneh bank je na voljo brezplačen program.

Zapiranje postavk. Ali se bo povečalo število transakcij?
Z migracijo kreditnih plačil na kreditna plačila SEPA se bo število postavk na izpisku TRR povečalo. Zapiranje postavk je možno na osnovi ZBSXml izpiska in uporabo primerne reference, ki jo prejemnik plačila sporoči plačniku. 

Ali lahko nastane razlika med prometnimi postavkami in izpiskom, ki je verodostojen dokaz o prometu?
Izpisek  je verodostojna računovodska listina in mora vsebovati vse relevantne informacije prometa, ki se odražajo v stanju na izpisku. Če se ni zgodila napaka, razlik med prometnimi postavkami in izpiskom ne bi smelo biti. 

Nazaj na vrh

Direktne obremenitve SEPA

Kaj je direktna obremenitev SEPA?
Direktna obremenitev SEPA je plačilna storitev, ki se izvaja v skladu z eno od shem SEPA za direktne obremenitve (shema SDD). Trenutno veljavni sta osnovna shema SDD in B2B shema SDD. Osnovna shema SDD je namenjena direktnim obremenitvam SEPA (SDD) predvsem v breme plačilnih računov potrošnikov. B2B shema pa je namenjena izključno izvajanju SDD med pravnimi osebami, podjetniki in zasebniki.
SDD je namenjena plačevanju periodičnih  (ponavljajočih se) obveznosti in enkratnih plačil v evrih. SDD se izvajajo na podlagi soglasja med prejemnikom plačila in plačnikom.

Katere so glavne značilnosti osnovne sheme SDD?

• Osnovna shema SDD je namenjena direktnim obremenitvam predvsem v breme računov potrošnikov.
• Soglasje za SDD uredita prejemnik plačila in plačnik mimo ponudnikov plačilnih storitev.
• Predhodno obveščanje plačnika o nameravani SDD izvede prejemnik plačila v roku, dogovorjenim s plačnikom.
• Soglasja hrani in upravlja prejemnik plačila.
• Del podatkov iz soglasja je sestavni del vsakega plačilnega naloga SDD.
• Osnovna shema SDD je namenjena izvajanju periodičnih in enkratnih SDD.
• Osnovna shema SDD ne omejuje maksimalnega zneska posamezne SDD.
• Izvajanje SDD je možno vsak delovni dan.
• Rok za posredovanje SDD do ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila je v razponu od 14 koledarskih do 5 delovnih dni pred izvršitvijo SDD za prve in enkratne SDD ter v razponu od 14 koledarskih do 2 delovna dneva za vse ostale SDD.
• Postopki, povezani z zavrnitvami SDD se izvajajo v skladu s shemo SDD.

Katere so glavne značilnosti B2B sheme SDD?

• B2B shema SDD je namenjena izključno izvajanju SDD med pravnimi osebami, podjetniki in zasebniki.
• Soglasje za SDD uredita prejemnik plačila in plačnik mimo ponudnikov plačilnih storitev.
• Soglasja hrani in upravlja prejemnik plačila.
• Predhodno obveščanje plačnika o nameravani SDD izvede prejemnik plačila v roku, dogovorjenem s plačnikom.
• Del podatkov iz soglasja je sestavni del vsakega plačilnega naloga SDD.
• Plačnik mora o danem soglasju za SDD obvestiti svojega ponudnika plačilnih storitev. Če se podatki v SDD ne ujemajo s podatki v soglasju, se SDD zavrne.
• B2B shema SDD je namenjena izvajanju periodičnih in enkratnih SDD.
• B2B shema SDD ne omejuje maksimalnega zneska posamezne SDD.
• Izvajanje SDD je možno vsak delovni dan.
• Rok za posredovanje vseh vrst SDD (prva, enkratna, periodična) do ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila je v razponu od 14 koledarskih dni do 1 delovnega dne pred izvršitvijo SDD.
• Postopki, povezani z zavrnitvami SDD, se izvajajo v skladu s shemo SDD.
• Povračila že izvršenih SDD v shemi B2B niso možna.

Kje in v kakšni obliki je lahko sklenjeno soglasje med prejemnikom plačila in plačnikom?
Plačnik sklene soglasje pri prejemniku plačila v papirni ali v elektronski obliki. Soglasje v papirni obliki mora biti fizično podpisano s strani plačnika. Soglasje v elektronski obliki mora biti podpisano na varen in zanesljiv elektronski način.

Kje plačnik ureja spremembe in ukinitev soglasja za SDD?
Plačnik spremembe in ukinitev soglasja ureja pri prejemniku plačila. Pri B2B shemi plačnik o spremembi ali ukinitvi soglasja obvesti tudi svojega ponudnika plačilnih storitev.

Na kakšen način se izvajajo SDD?
Predpogoj za izvajanje SDD je, da imata plačnik in prejemnik plačila plačilni račun odprt pri ponudniku plačilnih storitev, ki je pristopil k ustrezni shemi SDD. Prejemnik plačila preko svojega ponudnika plačilnih storitev pošlje plačilni nalog SDD ponudniku plačilnih storitev plačnika. Vsak poslani plačilni nalog SDD mora vsebovati podatke o danem soglasju plačnika. Ponudnik plačilnih storitev plačnika izvrši SDD, če je na računu plačnika dovolj sredstev oz. plačnik ni prepovedal izvajanje SDD na svojem računu oz. plačnik ni preklical napovedane SDD.

Ali je predhodno obveščanje plačnika s strani prejemnika plačila obvezno?
Po shemi SDD je potrebno obveščanje plačnika 14 koledarskih dni pred SDD, razen če se prejemnik plačila in plačnik dogovorita drugače. Tak dogovor naj bo sklenjen v pisni obliki. Ponudniki plačilnih storitev ne urejajo in ne preverjajo obstoja in vsebine dogovorov med plačniki in prejemniki plačil.

Kaj stori potrošnik, če znesek SDD odstopa od pričakovanega zneska?
Potrošnik lahko pri prejemniku plačila ali pri svojem ponudniku plačilnih storitev ugovarja nameravano izvršitev SDD že po prejemu predhodnega obvestila od prejemnika. V tem primeru SDD ne bo izvršena. Zahtevo za vračilo že izvršene SDD pa lahko vloži v skladu z določili ZPlaSS

Ali plačnik lahko zahteva vračilo denarnih sredstev za že izvršene SDD?
Vračilo denarnih sredstev za že izvršene SDD je urejeno z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), na osnovi katerega imajo potrošniki možnost povračila zneska za že izvršene SDD. Ponudniki plačilnih storitev v postopku plačil pri SDD ne posegajo v razmerja med plačnikom in prejemnikom plačila, ampak postopajo v skladu z ZPlaSS. Določba je povzeta po evropski plačilni direktivi (PSD), gre za evropsko usmeritev za čim večjo zaščito potrošnikov. Po B2B shemi vračila že izvršenih SDD niso možna.

Na kakšen način bodo prejemniki plačil prejeli prilive za SDD in kakšna bo tarifa?
Prejemnik plačila prejme izvršena plačila SDD na svoj plačilni račun. O plačilih je obveščen z izpiskom. Tarifa je v pristojnosti posameznega ponudnika plačilnih storitev.

Ali bo pri SDD prejemnikom plačil omogočeno preverjanje računov potrošnikov?
Preverjanje računov potrošnikov ni možno. Prejemnik plačila, ki je sklenil posel s potrošnikom, odgovarja za pravilnost podatkov, ki jih lahko preverja ob sklenitvi posla. V primeru napak bo od ponudnikov plačilnih storitev prejel zavrnitve z navedenimi razlogi .

Ali je potrebno ločevati plačilne transakcije SDD glede na različne roke za pošiljanje (prva SDD, enkratna SDD, periodična SDD)?
Ločevanje transakcij ni potrebno, če prejemnik plačila upošteva roke za pošiljanje posameznih plačilnih transakcij SDD, ki so določeni s pravili posamezne sheme SDD in z urnikom posameznega ponudnika plačilnih storitev.

Na kakšen način bodo prejemniki plačil zapirali odprte postavke iz naslova uspešnih in neuspešnih SDD?
Prejemnik bo v izpisku prejel vsako plačilo SDD z vsemi podatki, ki jih bo posredoval za obremenitve računov plačnikov. O neuspešnih SDD bo prejemnik obveščen z istimi podatki, skupaj z razlogom zavrnitve. Prejemnik plačil se bo s svojim ponudnikom plačilnih storitev dogovoril o načinu posredovanja podatkov o zavrnjenih SDD.

Kdaj bo ukinjeno poslovanje za direktne obremenitve po shemi NPI preko Zbirnega centra Bankart?
Zbirni center Bankart bo omogočal procesiranje direktnih obremenitev po nacionalni shemi NPI do zaključka migracije direktnih obremenitev iz nacionalne sheme NPI. Po Nacionalnem programu SEPA v Sloveniji je zaključek migracije 12 mesecev po doseženi kritični masi oz. regulatorno na podlagi uredbe EU.

Na kakšen način bo potekala migracija obstoječih pooblastil za direktne obremenitve po nacionalni shemi NPI v soglasja za izvajanje SDD po shemah SDD?
Postopki za prenos obstoječih pooblastil iz nacionalne sheme NPI za direktne obremenitve v shemo SDD še niso dokončno opredeljeni. Prehod na izvajanje SDD in opustitev nacionalne sheme bodo izvajali prejemniki plačil v sodelovanju in ob pomoči svojih bank, s pričetkom v letu 2011.

Do kdaj bodo prejemniki plačil še lahko pristopali k nacionalni shemi NPI za direktne obremenitve?
Pristopanje k nacionalni shemi NPI za direktne obremenitve bo možno do vzpostavitve infrastrukture za izmenjavo SDD znotraj države, predvidoma maja 2011.

Kako bo potekal informacijski tok pri direktnih odobritvah (DO)? Zdaj je podatkovni tok ločen od finančnega toka.
Podjetja bodo pripravila seznam (datoteko) po SEPA pravilih in v standardu Xml, podobno kot se pripravljajo podatki za običajna SEPA kreditna plačila. Edina razlika je v oznaki (atributu), ki opredeljuje, da se podatki obdelajo po principu množičnega plačila (bulk payments, množično/zbirno plačilo). To pomeni skupen znesek obremenitve na računu plačnika in individualne odobritve na strani prejemnika plačila.

V sedanjih razmerah dobim napačno datoteko (za plače oz. direktne odobritve) nazaj v celoti. Kako bo to v bodoče?
Tudi v bodoče bo datoteka zavrnjena, če ne bo izpolnjevala vsebinskih in tehničnih zahtev. Vrnjene bodo samo napačne plačilne transakcije, ki jih bo zavrnila banka prejemnika.

Če bo datoteka izpolnjevala vsebinske in tehnične zahteve po pravilih SEPA, bo celotna datoteka obdelana.

Na izpisku bo le ena obremenitvena prometna postavka v skupnem znesku, vračilo pa bo navedeno za vsako posamezno plačilno transakcijo. Na primer: od 10 nalogov so 3 napačni, ki jih (vsakega posebej) plačnik prejme v dobro transakcijskega računa kot zavrnjeno plačilo z vsemi podatki o plačilu (plačnik, prejemnik, znesek, …).

Ali bo plačilni nalog, označen kot množično plačilo, cenejši od navadnega naloga?
Cenovna politika je v pristojnosti posamezne banke. Dodatna prednost nove rešitve je, da bo vse urejeno preko ene same banke in ne bo potrebno več ločeno zagotavljati kritja za DO, tako kot je sedaj pravilo pri Zbirnem centru (ZC).

Ali me bo banka obvestila o napačnih nalogih, če ji bom posredoval datoteko en teden prej?
Banke so dolžne obveščati plačnika o izvršenih in zavrnjenih plačilih skladno s pravili in zakonom o plačilnih storitvah in sistemih, ter skladno s svojimi splošnimi pogoji. Pričakuje se, da bo več poizvedb in zavrnitev. Podjetja naj pričnejo razmišljati, da bodo za podatke o računih svojih strank vgradila ustrezne kontrole in tekoče vzdrževala podatke o računih svojih poslovnih partnerjev oz. zaposlenih.

Koliko časa prej lahko predložim datoteko s podatki?
Datoteko je sicer možno predložiti vnaprej, vendar je obdelava domačih plačilnih transakcij 'danes za danes', oziroma v okviru urnika in pravil posamezne banke.
 

Do kdaj se je potrebno pripraviti na migracijo DO na SEPA kreditna plačila?
Poslovni model in časovni okvir migracije DO je že opredeljen. Večina aktivnosti se že odvija, nekatere pa so planirane za prihodnje obdobje (do konca leta 2011). Vzporedno obdobje in način procesiranja je predvideno od prve polovice 2010 do konca leta 2011, ko je predvideno prenehanje izvrševanja plačil po obstoječi nacionalni shemi NPI za DO.

Kako je s plačili v tretje države?
V okviru SEPA projekta plačila v tretje države niso predmet in vsebina rešitev. To področje ureja vsaka banka skladno s svojo poslovno politiko in tehničnimi možnostmi.

Naše podjetje še ni v Zbirnem centru. Ali je smiselno, da se vključimo za tako kratek čas?
Verjetno je smiselno, da se ta korak preskoči in se pripravite na izvajanje množičnih plačil po shemi SEPA za kreditna plačila. Na ta način se izognete dvojnim stroškom in zmanjšate operativna tveganja povezana z dvojnimi aplikacijami in z uvedbo dveh sistemov ter migracijo.

Kaj pomeni, če nimamo ustrezne pogodbe za poslovanje preko ZC?
V primeru, da nimate ustrezne pogodbe, ne morete uveljavljati prednosti in pravic, ki jih sicer imate skladno s pogodbo in splošnimi pogoji (npr. povračilo škode zaradi napačnega ravnanja banke, zamude pri plačilu, preklica plačila, itd…), ker ni pravne podlage. Pri nakazovanju plač imate tako pogodbo samo z banko, pri kateri imate odprt račun, ne pa z ostalimi bankami, v dobro katerih izvršujete plačila npr. za plače. Nedvomno je brez ustreznega pogodbenega odnosa z izvajalcem plačilnih storitev tveganje za podjetje bistveno večje, kot če so razmerja urejena in transparentna. Brez ustreznega pogodbenega razmerja banka ni dolžna izvršiti plačilnih nalogov za plače ali drugih DO.

Nazaj na vrh

Kartice

Kaj je SEPA? 

SEPA se nanaša na niz pobud, ki bodo omogočile, da bodo postala plačila širom po Evropi prav tako lahko izvedljiva, hitra, varna in učinkovita, kot so dandanes znotraj nacionalnih trgov. Načelo SEPA je v tem, da bodo vsa plačila obravnavana kot 'domača'. Potrošniki in podjetja bodo spodbujeni za uporabo enakega načina plačila preko EU meja, kot ga uporabljajo znotraj posamezne države. Čeprav se SEPA nanaša na številne pobude in pomagala, vključno z novo direktivo o plačilnih storitvah, se bomo za namen tega vodnika omejili samo na delo, ki ga nadzoruje EPC, to je:

• Shema SEPA za kreditna plačila (SCT)

Ta shema ustvarja zmožnost izvajanja evrskih kreditnih plačil, ki niso urgentna, čezmejno in znotraj držav SEPA

• Shema SEPA za direktne obremenitve (SDD)

Ta shema ustvarja zmožnost za nalogodajalce direktnih obremenitev, da izvršujejo direktne obremenitve za svoje stranke v vsaki od držav SEPA, z uporabo storitve direktne obremenitve.

• Kartični okvir SEPA (SCF)

Ker se startna pozicija za kartice razlikuje od startne pozicije direktnih obremenitev in kreditnih plačil, in ker čezmejna kartična plačila že obstajajo, je bila na tem področju glavna zahteva priprava pogojev, ki bodo pospešili sprejemanje kartic pri potrošnikih.

Kaj je Kartični okvir SEPA? 

Kartični okvir SEPA obravnava zadeve, ki se morajo zgoditi, da se bo SEPA uresničila tudi za kartice. Vizija SEPA je v tem, da ni nobene razlike, če nekdo posreduje plačilo (oziroma prejme plačilo) v evrih za blago ali storitve kjer koli v Evropi tako kot da bi9 se to zgodilo v lastni državi.

Zaradi kompleksnosti kartičnega poslovanja in zaradi med seboj močno različnih pristopov, ki so jih uveljavile razne kartične sheme v vsaki državi, ter zaradi prisotnosti Mednarodnih kartičnih shem (International Cards Schemes – ICS), se je EPC odločil, da ne bo razvil novih skupnih pravil delovanja kartične sheme na način, kot je bilo to storjeno pri kreditnih plačilih in pri direktnih obremenitvah SEPA. Namesto tega je bil pripravljen strateški dokument, imenovan Kartični okvir SEPA (SCF), ki določa, kako morajo izdajatelji, pridobitelji, kartične sheme in operaterji prilagoditi svoje današnje operacije, da bodo skladne z vizijo SEPA za kartična plačila v evrih.

Večina plačilnih kartic je že mednarodno interoperabilna, s širokim sprejemanjem na bankomatih in POS-ih, na primer preko Visa (in Electron/V-Pay), MasterCard (in Maestro), ali preko udeležbe pri novih iniciativah, kot je Zveza plačilnih shem v evrih (Euro Alliance of Payment Schemes – EAPC). Vendar bodo plačilne kartice iz držav SEPA izgubile to svojo funkcionalnost, če ne bodo imele blagovne znamke (brand) ali souporabe blagovne znamke (co-brand) ali če ne bodo integrirane v široko sprejeto iniciativo za kartično shemo. SCF je oblikovan tako, da zajema več ravni interoperabilnosti znotraj SEPA, z definiranjem enotnih standardov, tako da izboljšuje transparentnost in je odstranjeno vse, kar ovira razvoj SEPA.

Zakaj pomeni SEPA le kartična plačila v evrih in ne vseh kartičnih plačil v Evropi?
SEPA je bila opredeljena s strani EPC kot območje znotraj Evrope, kjer lahko stranke opravljajo in prejemajo plačila v evrih. To pa ni identično z evro območjem. Veliko število izdanih kartic, na primer na Švedskem ali v Veliki Britaniji, omogoča imetnikom kartic opravljanje transakcij v evrih, recimo v Franciji ali Nemčiji. Kadar so kartice uporabljene na tak način, so pokrite s tem Okvirom. V praksi se bodo mnoge prednosti SCF-ja uporabile tudi pri strankah in transakcijah izven evro območja. Banke in sheme ne bodo hotele imeti drugačnih rešitev za stranke, ki so odvisni od druge denarne valute.

Katere države so v SEPA?
SEPA zajema vse države članice EU (trenutno 27) in druge države članice Evropskega ekonomskega prostora (EEA - Norveška, Islandija in Lihtenštajn) ter Švica.

Kako se bo zgodila SEPA
Okvir zagotavlja industriji sredstva za doseganje 'SEPA za kartice' preko samoregulacije.  Zagotavlja niz obveznosti, ki naj bi jih prostovoljno sprejeli izdajatelji, pridobitelji oz drugi ustrezni subjekti ter sheme. Te obveznosti pokrivajo področja, ki vključujejo interoperabilnost, tehnične standarde in dogovore o licenciranju shem.

Kartična plačila so se zaradi konkurence razvila v 40-letnem obdobju v vodilni način plačevanja potrošnikov. To je pripeljalo do inovacij, ki vključujejo neposredno avtorizacijo na prodajnem mestu, elektronsko poslovanje, čip+PIN, in sedaj tudi vnaprej plačana, brezkontaktna in mobilna plačila. Cilj SCF-ja je, da se omogoči uspešno konkurenčno poslovanje vsem udeležencem (shemam, izdajateljem, pridobiteljem, procesorjem in dobaviteljem) in iz tega razloga bo omogočeno, da se bo trg razvijal na način, kot bodo želeli potrošniki in trgovci. To pa ne pomeni, da SCF zagotavlja, da bodo vsi trgovci sprejemali vse kartice. Vseeno bo odstranjenih mnogo ovir, tako da bo sprejemanje in kritje ustrezalo potrebam potrošnikov in trgovcem na drobno.

Zakaj EPC ni razvil nove evropske kartične sheme?

Cilj EPC-ja je olajšati postavitev enotnega območja plačil v evrih v Evropi znotraj konkurenčnega okolja. V EPC velja prepričanje, da bo konkurenca med pridobitelji, izdajatelji, procesorji, dobavitelji in shemami - ob hkratni odstranitvi morebitnih tehničnih in drugih ovir – v korist potrošnikom in evropskemu gospodarstvu kot celoti. V okolju, kjer že obstajajo med seboj konkurenčne sheme, razvoj nove evropske kartične sheme, ki bi nadomestila oziroma bi konkurirala z obstoječimi kartičnimi shemami, ni naloga EPC. Znotraj okolja, v katerem se standardizacija povečuje, bi bilo za nove sheme ali pobude lažje, da se razvijajo v konkurenci z obstoječimi shemami.

Kaj bo SCF pomenil za trgovce?

Trgovci bodo imeli korist od širše izbire in več vrednosti za denar kot rezultat odprtega konkurenčnega trga pridobiteljev. To pomeni, da bodo odstranjene trenutno veljavne omejitve in sheme:

• Pridobitelji bodo lahko pridobivali transakcije od katere koli sheme, skladne s SEPA (iz tega izhaja, da ne bo več nacionalnega pridobitelja – monopolista, ali pravil, ki bi dajale prednost domačim pridobiteljem pred pridobitelji iz drugih držav)

• Trgovci bodo lahko poslovali z enim ali več pridobitelji, ter izbirali, katere sheme bodo prevzeli, in od katerega pridobitelja.

Kaj bo SCF pomenil za imetnike kartic?

SCF je oblikovan tako, da spodbuja široko sprejemanje kartic, ki je táko, da ustreza potrebam trgovcev in njihovih strank (imetnikov kartic). Is tega izhaja, da bodo imeli potrošniki večjo izbiro kot prej, in v primeru zahteve, da bo njihova kartica sprejeta na več mestih, bo trg tej zahtevi ugodil. V EPC velja prepričanje, da bodo imeli imetniki kartic korist od širšega sprejemanja in več inovacij pri plačilih.

Katere vrste kartic so zajete v Kartičnem okviru SEPA?

Okvir zajema uporabo 'večnamenskih' kartic za plačila in dviganje gotovine znotraj SEPA. Z drugimi besedami, mišljene so debetne, kreditne in bankomatske kartice, ki so namenjene le dviganju gotovine, niso pa zajete, na primer, trgovske (trgovska veriga ali outlet trgovina) kartice niti kartica v obliki e-denarnice. SCF se nanaša samo na kartice, ki zagotavljajo zajamčeno plačilo na prodajnem mestu (če so izpolnjeni določeni trgovčevi pogoji). V EPC pripoznavajo, da se dogajanje okrog kartic neprestano spreminja, tako da se bo še nadalje preverjalo, če in kako vključiti še druge oblike plačevanja, kot so na primer mobilna plačila.

Ali mora kartične sheme sprejeti celotna Evropa? 

Ne. Kajti pravila za kartične sheme morajo biti preverjena in po potrebi spremenjena, tako da ne bosta sprejemanje in izdaja z nacionalnimi mejami omejena, to je namreč konkurenčni trg. Sheme, skladne s SEPA, bi morale biti sposobne za pridobivanje ali izdajanje v kateri koli državi SEPA. Na primer, supermarket v Belgiji, ki ima poleg strank iz Belgije lahko tudi stranke iz drugih držav SEPA, kot sta Francija ali Nemčija, lahko želi sprejemati kartice, ki jih imajo te stranke, ter se bo zato odločil, da bo poiskal pridobitelja, ki sprejema take kartice.

Kaj je shema,  skladna s SCF?

Shema, skladna s SCF, mora delovati na tak način, da ne bo nobenih ovir za učinkovito konkurenco med izdajatelji, pridobitelji in procesorji. Mora, na primer:

• Dovoliti institucijam, da sodelujejo v shemi na osnovi transparentnih in nediskriminatornih kriterijev.

  • To na primer, pomeni, da je članstvo dostopno vsem reguliranim bankam v kateri koli državi SEPA, ne samo v domači države sheme.

  • To tudi pomeni, da shema ne more omejevati uporabe svojih kartic na samo eno od držav znotraj SEPA, namreč v tem smislu, da če želi trgovec, ki je lociran znotraj SEPA, sprejeti kartico iz sheme, in so pridobitelji voljni trgovcu ponuditi tako storitev, potem morajo za to imeti dovoljenje.

• Ponujati enotno vse-SEPA licenco članom in jim omogočiti, da izvajajo aktivnosti izdajanja in/ali pridobivanja vsepovsod v SEPA.

•  

• Za namen licenciranja in postavljanja cen vsepovsod v SEPA ne sme ločevati transakcij znotraj države in med državami.

•  

• Biti zavezana k preprečevanju zlorab, vključno z migracijo na EMV čip, tako pri izdajateljih kot pri pridobiteljih, z zahtevo do pridobiteljev za zmožnost uvedbe PIN.

Kaj je kartica, skladna s SCF?

Kartica, skladna s SCF, je večnamenska kartica EMV, ki jo izda izdajatelj znotraj shem, skladnih s SCF, in je zmožna opravljati transakcije v evrih. Plačilo mora biti trgovcu zajamčeno s transakcijo ob predložitvi kartice.

Kartice, skladne s SCF, morajo biti zmožne, da jih učinkovito sprejema bankomat in/ali trgovec v vseh 31 državah sedanjega območja SEPA. Vendar SCF ne določa ravni geografskega pokritja, ker bi bilo to v nasprotju z njegovimi pro-konkurenčnimi vrednotami. Med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2010, bi bila lahko kartica, skladna s SCF:

Opcija 1: Kartica s souporabo blagovne znamke (co-branded) hkrati z neko shemo, skladno s SCF in s shemo, ki ni skladna s SCF.

Opcija 2: Kartica z blagovno znamko (branded) samo s shemami,  skladnimi s SCF.

V obeh primerih morajo biti sheme za to kartico usposobljene, da med seboj poslujejo popolnoma konkurenčno.

Opcija 1 31. decembra 2010 ne bo več možna in na ta dan morajo biti večnamenske kartice v obtoku le iz shem, skladnih s SCF, s souporabo blagovne znamke ali ne, da bodo skladne s SCF.

Lastniške (ne večnamenske) aplikacije, kot so aplikacije za hrambo vrednosti za mestni transport, niso zajete v SCF. Take aplikacije so lahko le dodatek karticam, skladnim s SCF.

Kako se bodo banke uskladile s SCF?

Evropska bančna industrija ima obveznost, da bo vizija SEPA na območju, kjer se izvršujejo plačila v evrih, uresničena na enak način širom po Evropi, prav tako kot to opravlja v lastni državi.

Eden od najbolj težavnih izzivov je zagotovitev, da razlike v tehničnih standardih ne bi predstavljale ovir za uresničitev te vizije. Na primer, če se standardi posredovanja transakcij od trgovca do pridobitelja za posredovanje nacionalnih transakcij razlikujejo od standardov za posredovanje čezmejnih transakcij, je to mišljeno kot ovira za sprejemanje takih čezmejnih transakcij.

Banke se bodo morale posvetovati tudi z drugimi deležniki v kartični vrednostni verigi, ter se opredeliti, kateri standardi bi morali biti usklajeni in v primeru, da bodo usklajeni, določiti, na kakšen način. Ko bodo ti standardi enkrat dogovorjeni z EPC, bodo morale banke, s shemami in drugimi deležniki, podpreti privzem znotraj svojih lastnih organizacij.

• kot izdajateljica kartic?

Banka izdajateljica se uskladi tako, da izdaja kartice, skladne s SCF. Ker morajo biti sedaj zmožne ponujati strankam kartice, skladne s SCF, morajo biti vse večnamenske kartice v izdaji 31. decembra 2010 skladne s SCF. 

• kot pridobiteljica za trgovca?

Od 1. januarja 2008 morajo biti banke pridobiteljice zmožne ponujati trgovcem možnost za sprejemanje kartičnih transakcij od najmanj ene sheme, skladne s SCF.

• kot lastnica bankomata?

Banka, ki je lastnica bankomata SEPA, pridobiva (ali drugače procesira) dvige evro gotovine, izvršene z uporabo večnamenske kartice na bankomatih znotraj SEPA. Ta definicija vključuje tudi lastnike več-valutnih bankomatov, ki izdajajo evre izven evro območja. Glavne zahteve, ki jih morajo zagotoviti lastniki bankomatov, so:

• Vsi bankomati so opremljeni z EMV tehnologijo do 31. decembra 2010

• Bankomati ponujajo najmanj angleščino in nacionalni(e) jezik(e) države, v kateri je bankomat postavljen

• Kjer želi izdajatelj kartice ponuditi imetniku kartice izbiro med več gotovinskimi aplikacijami na eni kartici, mora biti taka izbira zagotovljena.

Kdo izbira blagovno znamko ali aplikacijo pri karticah z več shemami (blagovnimi znamkami) in/ali aplikacijami? Trgovec ali imetnik kartice?

Kartica z več blagovnimi znamkami mora delovati za imetnika kartice na enak način kot denarnica z več karticami. Imetnik/ca kartice izbere, katero blagovno znamko ali aplikacijo želi uporabiti na prodajnem mestu, če jo seveda trgovec sprejme in njegova oprema za POS to dovoljuje. Trgovec si vedno pridrži pravico do tega, da nekaterih blagovnih znamk ne sprejema. Verjamemo, da ta pristop spodbuja razvoj večaplikacijskih kartic, na primer kartico, ki je hkrati debetna in kreditna. Izdajatelji takih kartic bodo zagotovili jasna navodila v zvezi s tem, kako lahko imetnik kartice izbira in kako bo delovala kartica, če take izbire trgovec ne ponuja (na primer, če sprejema le debetne kartice).

Kaj so cilji programa standardizacije kartic pri EPC-ju?

Program za standardizacijo kartic pri EPC bo vzpostavil minimalne zahteve v naslednjih 'domenah':

• Imetnik kartice  terminalu

• Kartica terminalu (EMV) 

• Terminal pridobitelju 

• Pridobitelj izdajatelju

EPC priznava, da je ta naloga velik izziv in se obvezuje zagotoviti, da bo vsem deležnikom dana priložnost, da se vključijo v proces razvijanja, dogovarjanja in implementacije novih standardov. Kjer je možno, bo EPC omogočila uporabo obstoječih standardov.

Kakšen je trenutni status dela na standardih?

Delo na standardih poteka. Na tej stopnji EPC še ne more sporočiti, niti kateri standardi se bodo spremenili, niti kateri bodo ostali, kaj bo novega ali kakšni bodo roki za implementacijo. EPC seveda želi, da bodo vsi deležniki obveščeni in da bodo uspešno sodelovali.

Kdaj bo delo na standardih dokončano?

Pričakujemo, da bomo sklenili opredelitve temeljnih zahtev do konca leta 2008. Dodatno bodo podrobne specifikacije za vse domene sledile v letu 2009. Naš cilj je, da bi bili standardi SEPA v celoti na razpolago do konca 2010.

Nazaj na vrh

Gotovina

Kako se izvaja Sklep BS o preverjanju pristnosti in primernosti evrobankovcev in njihovem ponovnem dajanju v obtok?
Gre za ponovno uporabo prejete gotovine od strank, ki pa mora biti pred ponovno izročitvijo v obtok pregledana na sortirnih strojih z vidika pristnosti in primernosti. Obdelava gotovnine poteka v več fazah: 

1. prevzem bankovcev od strank,

2. ročno ali strojno štetje, preverjanje in sortiranje,

3. izločitev nepristnih (ponarejenih) in neprimernih (poškodovanih, umazanih, raztrganih, preluknjanih ipd.) bankovcev,

4. vračanje pristnih in primernih bankovcev v obtok.

Kakšen je neprimeren evrobankovec?
Neprimeren evrobankovec je tisti, ki ni primeren za nadaljnji obtok, zlasti če je poškodovan, umazan ali raztrgan. 

Kakšen je nepristen evrobankovec?
Nepristen evrobankovec je tisti, pri katerem obstaja sum, da gre za ponaredek. Nepristne bankovce je potrebno takoj izločiti iz obtoka in jih predati policiji.

Kako se preverja primernost in pristnost evrobankovcev?
Banke morajo izdajati le evrobankovce, katerih pristnost in primernost sta bili preverjeni:

• strojno na napravah, ki so bile uspešno preizkušene v katerikoli centralni banki znotraj Evrosistema in so uvrščene na seznam naprav, ki ga objavlja Evropska centralna banka,

• ročno s strani ustrezno usposobljenih blagajnikov, ki imajo certifikat za prepoznavanje pristne in primerne gotovine (poslovne banke morajo zagotavljati izobraževanje za vse zaposlene, ki pri svojem delu manipulirajo z gotovino).

Kakšen je osnovni ročni postopek za prepoznavanje zaščitnih elementov evrobankovcev?

a)       Otip

• otipamo papir bankovca (narejen je iz bombaža, zato je na otip čvrst in gladek)

• otipamo reliefni tisk in lik iz tankih črt

b)       Pogled proti svetlobi

• preverimo vodni znak

• pogledamo varnostno nit

c)       Nagib

• preverimo spreminjajoči se hologram na srebrni foliji

• preverimo zlatorumeni trak in številko spremenljive barve na hrbtni strani bankovca

Nazaj na vrh

e- in m- plačila

 
Šubičeva ulica 2, SI-1000 Ljubljana, Osveženo: 04.01.12, © ZBS