UVAJANJE PROGRAMA SEPA V BANKAH

V Rogaški Slatini je potekal tematski posvet bančnikov na temo enotnega območja plačil v evrih (SEPA – Single Euro Payments Area) v Sloveniji, ki pomeni poenotenje  evropskega trga plačil v evrih. V to področje so vključeni plačilni instrumenti kreditnih prenosov, direktnih obremenitev, plačilnih kartic in poslovanja z gotovino.

Slovenski bančniki so se 24. in 25. maja, v Rogaški Slatini, intenzivno posvetili ta trenutek eni najbolj »vročih« tem, enotnemu območju plačil v evrih (SEPA).

Projekt SEPA poteka v okviru Evropske Unije, s podporo Evropske centralne banke in Evropske Komisije, slednja je  pripravila direktivo o plačilnih storitvah, ki predstavlja pravno podlago za izvedbo aktivnosti v okviru SEPA.

SEPA je sicer politični projekt EU namenjen utrditvi oblikovanja enotnega trga plačevanja v evrih, po svoji vsebini pa predstavlja predvsem odnos med bankami in potrošniki ter podjetji. Zato so glavne nosilke projekta banke, ki bodo morale najprej  oblikovati in zagotoviti enotne tehnične in poslovne okvire. Projekt SEPA  se izvaja - koordinira v okviru Evropskega sveta za plačila (EPC – European Payments Council).

In kaj je SEPA po vsebini ? Gre za enotno območje plačil v evrih, kjer bo mogoče negotovinsko plačevati in prejemati plačila v evrih, prek enega računa pri eni banki, kjerkoli v Evropi. Za takšno poslovanje je predviden niz plačilnih instrumentov, ki naj bi bili enostavni za uporabo, učinkoviti in varni. Za vse uporabnike naj bi veljali enaki osnovni pogoji, pravice in obveznosti.

Z uvedbo SEPA plačilnih instrumentov naj bi se povečala konkurenčnost in kakovost, ponudnikom omogočile nove poslovne priložnosti in spodbudila specializacija ter inovativnost.

Kakšna bo velikost tega prostora ? Skupni trg  evroobmočja bo kot trg obsegal 310 milijonov prebivalcev, 17 milijonov podjetij, skoraj 8.000 bank in 50 milijard negotovinskih plačilnih transakcij letno.

In kako v Sloveniji ? Slovenija in znotraj nje banke so se v projekt že intenzivno vključile. Spremljajo aktivnosti v okviru SEPA in sodelujejo pri oblikovanju dokumentov, ki nastajajo pri EPC. Potrebna bo prilagoditev domače zakonodaje, predvsem Zakona o plačilnem prometu in tudi bančnih poslovnih pogojev za transakcijski račun. Oblikovan je bil že slovenski nacionalni program, v katerem so opredeljeni cilji in časovni potek aktivnosti, vloga posameznih udeležencev, organizacija in potrebna infrastruktura.

Projekt SEPA je tako že našel svoje organizacijsko mesto v vsaki posamezni banki in tudi na ravni Združenja bank Slovenije.

Predvidena kritična masa uvedbe SEPA plačilnih instrumentov sega v leto 2010. Čeprav se zdi to še daleč, pa so bančniki na posvetu ugotovili, da časa ni več prav veliko in da je potrebno odgovoriti še na nekatera vprašanja (tako v okviru EPC kot doma), tudi okoli same plačilne infrastrukture in statističnega poročanja.

V projekt bo potrebno čimprej vključiti tudi širšo strokovno javnost, prav tako pa bo k uspehu projekta veliko pripomoglo dobro sodelovanje bank, Banke Slovenije, Ministrstva za finance in javnega sektorja na splošno.

Ljubljana, 28. maj 2007