Sporočila za javnost v 2009
 

Spremembe, ki jih prinaša Zakon o plačilnih storitvah in sistemih

V Evropskem parlamentu in Svetu je bila 13.11.2007 sprejeta Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu (2007/64/ES), ki jo morajo vse države članice EU uvesti v svojo zakonodajo najkasneje do 1.11.2009. Skladno z direktivo je Državni zbor RS 15.7.2009 sprejel Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ki bo nadomestil obstoječi Zakon o plačilnem prometu (objavljen v Uradnem listu 58/27.07.2009).

Cilji direktive in sprejetega Zakona o plačilnih storitvah in sistemih so predvsem:

• zagotoviti vzpostavitev enotnega trga plačilnih storitev na notranjem trgu Evropske unije,
• določiti zahteve za dostop na trg ponudnikom plačilnih storitev, ki niso kreditne institucije,
• določiti enotne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v EU,
• določiti pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov.

V primerjavi z obstoječim pravnim okvirjem v Sloveniji, ki opredeljuje izvajanje plačilnega prometa, so glavne značilnosti novega zakona:

• večja zaščita potrošnikov in večji obseg obveznosti ponudnikov plačilnih storitev,
• dovoljenje za izvajanje plačilnih storitev bodo lahko poleg bank pridobile tudi plačilne institucije (pogoji in kriteriji za pridobitev dovoljena so določeni v zakonu),
• uvedba plačilnih računov pri plačilnih institucijah, ki bodo namenjeni izključno izvajanju plačil (ne bodo smeli biti v vlogi depozitnega računa),
• opustitev kontrol na obstoj ali pravilnost zapisa računa prejemnika plačila pri izvedbi plačilne storitve (zaradi ukinitve registra transakcijskih računov pri BS v sedanji vlogi in uvedbe registra transakcijskih računov pri AJPES za namene izvajanja postopka izvršb),
• uvedba možnosti povračila plačilnih transakcij, ki pod določenimi pogoji omogoča potrošniku, da poda svoji banki zahtevo po vračilu sredstev že izvedene direktne obremenitve (do 8 tednov za avtorizirane in do 13 mesecev za neavtorizirane plačilne transakcije),
• spremenjen način zaračunavanja stroškov plačil,
• večji obseg informacij za stranke o izvedenih plačilih (npr. informacija o konkretnem uporabljenem menjalnem tečaju pri plačilu v drugi valuti, o obračunanem nadomestilu, ..) in zagotavljanje informacij na papirju ali trajnem nosilcu podatkov),
• obveščanje strank vsaj dva meseca pred spremembo pogojev izvajanja plačilnih storitev,
• omejitev odgovornosti potrošnikov v primeru zlorab na največ 150 EUR (npr. v primeru izgube kartice ali zlorabe elektronske tržne poti).

Medsebojna razmerja izvajalci plačilnega prometa in uporabniki tovrstnih storitev uredijo z novo in posebno okvirno pogodbo ali pa s posamično pogodbo za vsako plačilo posebej.

Oba navedena akta dajeta pravne podlage za vzpostavitev enotnega evropskega plačilnega prostora. Vzporedno s tem pravnim postopkom pod okriljem EPC (Euro Payment Council), in ob intenzivni vzpodbudi Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB), že od leta 2004 teče program SEPA (Single Euro Payment Area), v okviru katerega se evropske banke pripravljajo na poenotenje standardov, instrumentov in sistemov, ki zadevajo plačilni promet znotraj Evrope.

V te priprave so aktivno vključene tudi slovenske banke. S pričetkom veljave PSD in ZPlaSS s 1.11.2009 se velike spremembe na področju plačil ne bodo zaključile, ampak se bodo dogajale vsaj še do leta 2012. Gledano z vidika bank lahko rečemo, da bo najpomembnejši del sprememb, ki zadevajo sama pravila poslovanja in pa vzpostavitev ustrezne infrastrukture, zaključen sredi naslednjega leta, ko bo začela polno delovati domača klirinška hiša in ko bodo banke ponudile uporabnikom novo SEPA pogojem prilagojeno plačilno shemo direktnih obremenitev. Banke bodo svoje stranke o spremembah samostojno in pravočasno obveščale.

ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE
Ljubljana, 23. september 2009